Tiste, ki jih obiÄajno imenujemo palme, imajo znanstveno ime Arecaceae in spadajo v red Arecales. Rodov je 202, vrste pa kar 2600 vrst, ki se nato razdelijo v 8 podvrst, ki jih veÄinoma najdemo v tropskih ali subtropskih podnebnih obmoÄjih, majhen del pa se je prilagodil hladnejÅ”emu podnebju.
Kako nastajajo palme?
Na sploÅ”no so rastline sestavljene iz enega samega debla brez vej z listi, razporejenimi v krono na vrhu, vendar obstajajo tudi rastline, ki so narejene drugaÄe: grmiÄaste, z veÄ debli, plezajoÄe.
Steblo dlani lahko doseže viÅ”ino 50 metrov s premerom, ki se razvije Å”e pred viÅ”ino, lahko ima bodice ali je lahko gladko, lahko imajo brazgotine, ki jih puÅ”Äajo listi, ali pokriva ostanke ovojnic listno.

dlani
Dlan ima znaÄilne liste, spremenljive velikosti, odvisno od vrste od nekaj decimetrov do preko 20 metrov, ki so na vrhu razporejeni v krogu kot kroÅ”nja, obstajajo vrste, pri katerih se listi izmenjujejo vzdolž stebla. Velika elastiÄnost omogoÄa, da se steblo v primeru vetra ne zlomi, temveÄ upogne, rastlina pa daje trdnost koreninam.
Listi so vedno odvisni od vrste, razdeljeni na
- dlanÄasti listi z lepasto oblikovano plastjo, sestavljeno iz plavuti, ki se nahajajo na vrhu rahisov;
- listi kostapalmata z vejasto oblikovano lamino, ki jo tvorijo plavuti, najdene v konÄnem traktu rahisov;
- peresni ali dvodelni listi, s plavutmi na straneh rahisov.
Tudi plavuti se spreminjajo glede na vrsto. Linearna, akutna, ribja kost.
Socvetja dlani obiÄajno tvorijo mehurÄki, veliki in razvejani, ki nastanejo med listjem.
Palme obrodijo majhne cvetove pravilne oblike in so lahko eno- in dvospolne.
Palme obrodijo sadje: koÅ”Äice ali jagode, ki se razlikujejo po obliki, velikosti in teksturi.
Zanimivost: vrsta Lodoicea maldivica obrodi plodove do 20 kg.
Kjer živijo rastline
Dlani rastejo v veÄ nastavitvah. Najdemo jih v tropskih gozdovih, moÄvirjih, visokogorskih gozdovih, puÅ”Äavah. Na njihov razvoj vpliva veÄ dejavnikov: temperatura, vlaga, voda, svetloba, tla.
V krajih z visokimi temperaturami, na primer na obmoÄjih s tropskim in subtropskim podnebjem, je rastlinstvo veÄinoma sestavljeno iz palm, v nekaterih primerih izkljuÄno iz palm. VeÄinoma dlani izvirajo iz Afrike, Azije in Avstralije, vendar najdemo dlane, ki prihajajo iz južne Evrope,
Palme predstavljajo zelo pomemben element za gospodarstvo, pomislimo na kokosovo palmo, ki omogoÄa pridobivanje Å”tevilnih živilskih snovi, rastlinskih vlaken, njihova uporaba pa se nanaÅ”a tudi na realizacijo v okrasne namene na vrtovih, trgih in poteh.

dlani
Vrste palm
Palme vkljuÄujejo približno 2.800 vrst, razdeljenih na veÄ kot 200 rodov, ki so nato razdeljene v 5 poddružin in 19 plemen.
Poddružina Calamoideae vkljuÄuje rodove Laccosperma, Eremospatha, Eugeissona, Metroxylon, Korthalsia, Eleiodoxa, Salacca, Daemonorops, Calamus, Pogonotium, Ceratolobus, Retispatha, Myrialepis, Plectocomia, Maurociaa, Maurociaca, Maurociaca.
Poddružina Nypoideae vkljuÄuje rod Nypa .
Poddružina Coryphoideae vkljuÄuje rod Sabal, Thrinax, Chelyocarpus, Cryosophila, Schippia, Itaya, Trithrinax, Coccothrinax, Zombia, Hemithrinax, Phoenix, Trachycarpus, Guihaia, Rhapis, Johanna Maxibur, Maxima, Maxhab , Pritchardiopsis, Acoelorraphe, Brahea, Pritchardia, Colpothrinax, Copernicia, Serenoa, Washingtonia, Nannorrhops, Chuniophoenix, Kerriodoxa, Corypha, Borassodendron, Latania, Borassus, Lodoicea, Hyphaene, Aremica, Saturnia Poddružina Ceroxyloideae vkljuÄuje rodove Pseudophoenix, Ceroxylon, Oraniopsis, Juania, Ravenea, Ammandra, Aphandra, Phetelephas.
Poddružina ArecoideaevkljuÄuje rodove Gaussia, Hyophorbe, Synechanthus, Chamaedorea, Wendlandiella, Dictyocaryum, Iriartella, Iriartea, Socratea, Podococcus, Halmoorea, Orania, Manicaria, Leopoldinia, Reinhardtia, Vonitra, Neophlogao, Eulogatera, Euterapenija , Hiospata, Roystonea, Archontophoenix, Chambeyronia, Hedyscepe, Rhopalostylis, Kentiopsis, Mackeea, Actinokentia, Cyrtostachys, Calyptrocalyx, Linospadix, Howea, Laccospadix, Drymophlophynia, Braapitchia Wyphophia , Loxococcus, Gronophyllum, Areca, Sihokentia, Hydriastele, Gulubia, Nenga, Pinanga, Neoveitchia, Pelagodoxa, Iguanura, Brongniartikentia, Lepidorrhachis, Heterospathe, Sommieria, Bentinckia, ClinosperigaentiatiaRhopaloblaste, Dictyosperma, Actniorhytis, Lavoixia, Alloschmidia, Cyphophoenix, Campecarpus, Basselinia, Cyphosperma, Veillonia, Burretiokentia, Physokentia, Goniocladus, Actinorhytis, Deckenia, Acanthophoffiaphiaphiaphiaphiaphiaphia Carpoxylon, Dransfieldia, Beccariophoenix, Butia, Jubaea, Jubaeopsis, Cocos, Syagrus, Lytocaryum, Parajubaea, Allagoptera, Voanioala, Attalea, Pholidostachys, Welfia, Calyptronoma, Calyptrogyne, Asterogyne Astroma, Astrogine Astroma Elaeis, Attalea.Tectiphiala, Verschaffeltia, Phoenicophorium, Nephrosperma, Sclerosperma, Marojejya, Masoala, Carpoxylon, Dransfieldia, Beccariophoenix, Butia, Jubaea, Jubaeopsis, Cocos, Syagrus, Lytocaryum, Parajubaaegaypta Geonoma, Acrocomia, Aiphanes, Bactris, Desmoncus, Astrocaryum, Barcella, Elaeis, Attalea.Tectiphiala, Verschaffeltia, Phoenicophorium, Nephrosperma, Sclerosperma, Marojejya, Masoala, Carpoxylon, Dransfieldia, Beccariophoenix, Butia, Jubaea, Jubaeopsis, Cocos, Syagrus, Lytocaryum, Parajubaaegaypta Geonoma, Acrocomia, Aiphanes, Bactris, Desmoncus, Astrocaryum, Barcella, Elaeis, Attalea.

dlani
Pritlikava dlan
Zelo priljubljen primer je pritlikava palma, ki izvira iz Azije, primerna za sajenje tako v lonÄke kot na vrt. ima krepko, kratko, olesenelo steblo, pokrito z rjavimi kosmiÄi. Na koncu ima kroÅ”njo, sestavljeno iz zelenih in temnih listov, trdih in peresnih. Je dolgoživa rastlina, ki doseže najveÄ 200/300 centimetrov. Pritlikavo palmo imenujejo tudi Cycas, proizvaja socvetja bodisi samo samice bodisi samo moÅ”ke.
Nasveti za gojenje dlani
Sajenje palm
Na odprtem terenu
Sajenje v tla poteka spomladi-poleti.
Tla je treba obogatiti z zaÄinjenim gnojem ali kompostom v veliki luknji, da se omogoÄi zadrževanje vseh korenin.
Prerazporeditev poteka med aprilom in majem, ko je prostor, ki je na voljo, izÄrpan
Temperatura
Tu so vrste, ki najbolj bujno rastejo tudi v precej suhem in toplem vzduŔju hiŔe: Cocos, Howea, Phoenix, Chamaedorea.
Obrezovanje dlani
Dlani se ne sme obrezovati, vendar je omejeno, da se odstranijo stranski sesalci in posuŔeni cvetni cvetovi.
Namesto tega je treba redno odstranjevati suhe ali polsuhe liste
Zalivanje dlani
Pogostost namakanja je odvisna od vrste in okoljskih dejavnikov. V toplih mesecih je treba pogosto zalivati.
Gnojenje dlani
Sobne dlani zato ne potrebujejo velikih koliÄin hranil, dovolj je, da pognojimo pred zaÄetkom vegetativnega obdobja. Pozimi je mogoÄe preventivno ukrepati pri pomanjkanju železa ali magnezija.
Po drugi strani pa je treba od aprila do septembra enkrat meseÄno dajati uravnoteženo gnojilo z mikroelementi.

dlan
ZaÅ”Äita palme pred mrazom
Za zaÅ”Äito obÄutljivih rastlin pred zmrzaljo je treba zagotoviti debelo zastirko koreninskega obmoÄja, majhne rastline lahko pokrijemo s primerno tkanino.
Rastlina palme: Ŕkodljivci in bolezni
Fitofage in kriptogame lahko napadajo tako notranje kot zunanje dlani.
Glavni sovražniki so rdeÄa prÅ”ica, luskavci, resarji in rdeÄi palmov moÅ”ki, parazit Rhynchophorus ferrugineus, azijski hroÅ”Ä, ki je zdaj razÅ”irjen po celotnem sredozemskem bazenu, kar povzroÄa nastanek rovov, ki se zaÄnejo od listnih osi do dosežemo krono in se razÅ”irimo na celotno deblo. Kaže se z rumenim listjem, ki nato v nekaj tednih zgnije do smrti osebka.
Pomen dlani
Dlan ima pozitiven pomen, simbolizira zmago, regeneracijo, nesmrtnost, vnebohod. Omenjena je bila tudi v Stari zavezi in je izražala praviÄnost.
Grki so ga imeli za simbol modrosti in dobrote
Nasveti
NajprimernejÅ”a tla za palme so obiÄajna vrtna tla, pomeÅ”ana z 1/3 peska: priporoÄljivo je, da se plast gramoza uredi za odvajanje vode. množenje poteka z delitvijo Å”opov. Palme lahko uspeÅ”no gojimo tudi v vodnih zbiralnikih, kjer brez napora uspevajo, dosežejo veliko velikost in ohranijo popolnoma zeleno listje.
Radovednost
RazÅ”irjene v devetnajstem stoletju, ko Å”e ni bilo dnevne sobe, v kateri ne bi bil bolj ali manj razkoÅ”en primerek palme, so te rastline doživele obdobje slabe sreÄe, ker so jih nadomestili fikusi in filodendroni, sodobnejÅ”i kot Ärta, Äetudi ni tako enostaven za gojenje. Nekaj āāÄasa pa so se dlani upraviÄeno vrnile, da so se vsiljevale ravno zaradi enostavnosti nastavljanja in nespornih okrasnih lastnosti.